Kekovi živčni: balkanska stavniška mafija Nastji Čehu zarubila hišo!
Pred novima zgodovinskima tekmama slovenske nogometne reprezentance z Rusijo selektor Matjaž Kek napoveduje, da so "ti fantje sposobni za mondial", med nekaterimi našimi nogometaši pa se širi preplah. Pa ne zaradi moči in forme varovancev ruskega selektorja Gusa Hiddinka, ampak denarja in (ne)legalnih športnih stavnic. Dva naša reprezentanta, Boštjan Cesar in Matej Mavrič, naj bi bila s svojimi mislimi popolnoma drugje, kar je po svoje razumljivo, trdijo naši viri. Deloma sta za to kriva sama, še bolj pa njun nogometni kolega in nekdanji reprezentant Nastja Čeh.
Psihofizično stanje 31-letnega ptujskega nogometaša Nastje Čeha, ki je dres slovenske reprezentance doslej oblekel 46-krat in dosegel 6 golov, od poletja naprej pa igra za hrvaški prvoligaški klub iz Rijeke, je skrajno resno. V nogometnih krogih je namreč dobro znano, da je Čeh – milo rečeno – pregloboko zabredel zaradi zasvojenosti do športnih stav, predvsem nogometnih. Po naših informacijah naj bi Čeh dolgoval več sto tisoč evrov neki mariborski ilegalni stavnici, ki naj bi jo vodil mož po imenu K. (ime in priimek sta znana uredništvu), ki ga v štajerski prestolnici poznajo kot podjetnika na področju gostinstva in rekreacije. K. naj bi imel na svojih stavnih listih vedno vabljive višje stavne kvote, kot jih premorejo "uradne stavnice", locirane predvsem v Bosni in Hercegovini ter Hongkongu. Od nogometašev, ki jim pravila Uefe in Fife tako ali tako prepovedujejo staviti, naj bi z visokimi kvotami izvabljal precejšnje vsote denarja, potem pa naj bi v klubih poskrbel, da mu visokih dobitkov ni potrebno izplačati. Tako naj bi uspel prirediti celo vrsto nenavadnih in presenetljivih rezultatov tekem slovenske prve lige.
Gre za ilegalno stavnico visokih vložkov za izbrance sredi Maribora, ki naj bi bila – po govoricah sodeč – že nekaj časa predmet policijske preiskave, vendar temu očitno ni tako. Drago Menegalija, tiskovni predstavnik generalne policijske uprave, nam je sporočil, da "po do sedaj opravljenem preverjanju policija primera, katerega omenjate, ne obravnava." Policijsko upravo v Mariboru in generalno policijsko upravo pa smo vprašali, "ali držijo informacije, da poteka (je potekala) preiskava o domnevni ilegalni stavnici (ali stavnicah) v Mariboru, ki naj bi jo/jih vodil K.; na teh stavnicah naj bi na veliko igrali in se zadolževali tudi nekateri znani slovenski nogometaši?" Če je temu res tako, se lahko samo čudimo; na ilegalnih stavnicah namreč nihče ne plačuje davkov od iger na srečo, kar bi moralo skrbeti tudi Davčno upravo, Urad za nadzor prirejanja igre na srečo, Loterijo Slovenije, Športno loterijo in še koga … Toda slovenski organi pregona po vsem sodeč ne storijo ničesar.
Nogometaši v mariborski ilegalni stavnici menda na veliko stavijo, malo dobijo in ogromno izgubijo. Največi luzer je zagotovo Nastja Čeh, ki naj bi bil zaradi finančnih dolgov že prisiljen prepisati svojo hišo v Spodnji Spuhlji pri Ptuju na upnike – menda direktno na šefa stavnice K. Dokument o navidezni prodaji Čehove hiše je videl tudi eden od znanih nogometnih sodnikov (ime in priimek je prav tako znan uredništvu), ki je zgrožen nad tem, kaj se dogaja z našimi nogometaši in menda komaj čaka, da zadeva pride v javnost. Po najnovejših informacijah naj bi upniki Nastje Čeha hišo pobrali tudi njegovim staršem. Govori se, da za poslovnežem K. stoji tako imenovana "balkanska stavniška mafija".
Ker je Čeh menda prezadolžen, naj bi si denar sposodil tudi pri Cesarju (po naših informacijah 40.000 evrov) in pri Mavriču (30.000 evrov), a je obema reprezentantoma že jasno, da jima obubožani Čeh tega denarja ni sposoben vrniti. Nastja Čeh na naša vprašanja, povezana z ilegalno stavnico v Mariboru, dolgovi in rubežem hiše, ni odgovoril, čeprav smo vprašanja uradno naslovili na tiskovno predstavnico nogometnega kluba iz Rijeke Sandro Nešić. Nedosegljiva sta bila tudi Cesar in Mavrič, ki smo ju po mobilnem telefonu poskušali dobiti v Grenoblu in Koblenzu, kjer igrata za tamkajšnja kluba. Mavričev mobilni telefon je zvonil v prazno, na Cesarjev mobilni telefon pa se je oglasil nek moški glas v francoščini, ki je, potem ko smo ga v angleščini vljudno vprašali, ali lahko govorimo s Cesarjem, nemudoma odložil telefon. Verjetno pa bi bilo skoraj nedostojno, če bi Cesar in Mavrič izjavila, da sta vedela, zakaj je Čeh potreboval denar, a sta mu ga kljub temu posodila. Kakorkoli, Čeh je zabredel, stiskajo ga K. in njegovi prijatelji, zato naj bi Cesar in Mavrič denar že odpisala. Po naših zanesljivih informacijah naj bi bil v mariborski ilegalni stavnici reden gost tudi (zdaj že praktično nekdanji) prvi zvezdnik Inteblocka Ermin Rakovič, ki naj bi stavil celo na tekme svojega kluba, kar je strogo prepovedano. Zato na legalnih stavnicah niti ne bi mogel staviti. Različni viri omenjajo tudi Stanislava Kuzmo, nekdanjega vratarja Nafte, ki zdaj brani za drugoligaški Olympiakos iz Nikozije, prestolnice Cipra. Nogometne lige na Cipru naj bi sicer dobesedno slovele po legalnih in ilegalnih stavnicah. Na enem od spletnih portalov se je pred časom pojavila celo neposredna zgodba očividcev, ki naj bi na tekmi med Nafto Lendavo in Interblockom opazovali tri fizično močne in črno oblečene moške (pripeljali naj bi se s črnim Q7), ki so sedeli za golom Kuzme in mu dajali navodila, zasoljena z grožnjami, kako naj igra. Ker je bil končni rezultat tekme zanje poslovno očitno ugoden, naj bi mu na koncu zavpili: "Stari, dobro si odradio svoje".
Po nekaterih govoricah naj bi bila z mariborsko ilegalno stavnico povezana tudi dva slovita nogometaša "zlate generacije", menda naj bi bila celo tajna solastnika. Eden še vedno aktivno igra nogomet, drugi pa je športni funkcionar. Ker za te govorice nimamo pravih dokazov, njunih imen in priimkov zaenkrat (še) ne bomo objavili.
Naši viri trdijo, da slovenski prvoligaški nogomet v veliki meri krojijo športne stavnice (nogomet naj bi od znotraj najedale kot rak človeška telesa), kjer naj bi igralo že več kot 40 odstotkov vseh nogometašev. Nekateri nogometaši naj bi živeli pravzaprav samo od prihodkov na stavnicah, zato jim je praktično vseeno, če v klubih brcajo za majhen denar ali celo zastonj. Razmere so tako rekoč dramatične, pravijo, saj naj bi lastniki stavnic in brokerji krojili rezultate tekem, tržišče nogometašev in postavljanje trenerjev. Stavne kvote ponekod dosegajo celo faktor 45; gre za primere, ko stavite na gostujoče moštvo, ki v prvem polčasu izgublja (domači vodijo), vi pa navidez samomorilsko stavite na končno zmago gostov. V tem primeru vam vložek 10 tisoč evrov prinese fantastičnih 450 tisoč evrov! Nekoliko manjši dobiček, ampak še vedno astronomski, lahko pokasirate v primeru zmage gostujočega moštva, sicer pa naj bi se zadnje čase največ stavilo na minimum tri gole po tekmi (kvota 15). Če lastniki stavnic, brokerji in mafija obvladajo štiri ključne igralce moštva (srednjega napadalca, vezista, srednjega branilca in vratarja), lahko tekme lažirajo, kakor koli jim paše, pravijo naši viri; čeprav dober trener takoj opazi, kdo so igralci, ki lažirajo tekme. Toda lastniki stavnic, brokerji in mafija naj bi bili tako močni in vplivni, da lahko dosežejo tudi zamenjavo trenerja, ki njihove igralce ne postavlja v prvo enajsterico. Kajti cela vrsta vrsta nogometnih funkcionarjev naj bi bila podvržena korupciji in pripravljena vzeti denar, ki se pretaka v stavnicah. Tisti igralci, ki so pripravljeni lažirati tekme, naj bi imeli tudi višje cene pri prestopih v druge klube; so namreč zelo iskano blago. Dovolj točno naj bi se tudi vedelo, kdo so tisti igralci, ki lažirajo tekme, in kateri so tisti klubi, ki se gredo takšne umazane igre.
Pri tem je zanimivo in tragično hkrati, da vse to zelo dobro vedo in v nulo poznajo tudi novinarji, ki pri nas pokrivajo nogomet, vendar si o tem ne upajo ali nočejo poročati. Eni zato, ker se družijo z nogometaši, drugi menda nočejo blamirati "slovenske nogometne pravljice", tretji naj bi bili celo podkupljeni, četrti pa enostavno ne premorejo dovolj poguma za tovrstno raziskovalno novinarstvo. Obupani so tudi pravi nogometni zanesenjaki med trenerji, igralci in funkcionarji; po naših informacijah so se posamezniki že pogovarjali s kriminalisti, ki pa naj bi jim nonšalatno pojasnili, da teh zadev ne bodo preganjali, ker menda "niso družbeno škodljive".
